Les... Kako diši. Pomojem sem bila v prejšnjem življenju lesni črv. Ker bi najraje kar zagrizla vanj. Pa rajši nisem, ker je moj zobar najbrž na dopustu...
Ob lučkah in svečkah, ob namišljenem kaminu in resničnem kuhančku je nastajalo tole... Za sejem.
... Paketki končani, jaz vesela, moj kandidat za moža tudi, ker se mu bom končno lahko bolj posvetila.
Tile obešalnički pa bojo čuvali ključke za srečo novim lastnikom. Ali pa ključ do srca. Kdo ve.
Tole pa je letos najina reciklirana smrečica iz naplavin... Taka drugačna, malo prizadeta. In nama je všeč.
