...Nekje visoko nad oblaki je v pravljični hiški živela babica Zima. Dedek Mraz, ki se je pred kratkim vrnil s svoje tradicionalne službene poti, ji je spekel potico in ji postregel s kuhanim vinom. Dišalo je po cimetu.
Dedek Mraz je prižgal star gramofon, tistega na trobento, in sedel k babici, ki je grela svoje stare kosti pred kaminom. Crkljala sta se. Dedek se je želel malo pozabavati, pa je vzel čarobno kroglo. Pogladil jo je in videl, da so na zemlji ljudje čudni. Komaj je minil praznični čas, pa so že spet sitni. Pa je pomislil, da potrebujejo malo zabave. Zašepetal je babici nekaj na uho, jo poljubil na vrat, potem pa je svojim palčkom nesel božičnico (dedkomraznico). Babica pa je sedla za kolovrat in začela presti... Predla je in predla beli puh in ko se ga je nabralo dovolj, je odprla okno in pihnila...
(Tamar 2013)
... in dežela je postala bela... Ljudje so prilezli iz svojih lukenj in ni jim bilo več dolgčas. Malo so potelovadili z lopatami za sneg in takoj so se počutili bolje...
Jaz osebno ne maram snega drugač'.
Ampak če pogledam z rumene strani, je fino, ker lahko nosim vse svoje kape in si lahko skvačkam nov gamaš. Enega imam pa še od lani.
Hitreje naberem kondicijo, ker po 'celcu' ni ravno lahko capljat.
Ne rabim zalivat vrta vsak dan in imam več časa za ustvarjarije.
Manj pokadim, ker se mi ne da stat na mrazu.
Pozimi lahko jem krvavice.
In navseZadnje je na današnji dan še (samo) 48dni do pomladi.
Jupiii! Pa sem se malo potolažila.
Foto: Tamar, 1.2.2014
